Drama SNG Maribor v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor in z Mariborsko knjižnico nocoj v Pokrajinskem arhivu Maribor pripravlja poseben dogodek ob 140-letnici rojstva in 80-letnici smrti Josipa Vandota, kultnega avtorja Kekčevih pripovedk, ki v besedi, podprti z arhivskimi dokumenti, osvetljuje prelomne dogodke ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo, v primežu katerih se je znašel tako Vandot kot Maribor s svojimi prebivalci.
Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, začne Vandot popisovati usodne dogodke mesta, ki je še včeraj kazalo slovenski obraz. S pretresljivo iskrenostjo in prezirom Maribor tistega časa označi kot »odvratno«, »zoprno« in »ogabno« mesto, polno »nemškutarske sodrge«. Po začetku vojne začno Nemci – sprva pod krinko prijaznih osvajalcev – opravljati vpise, popise, preglede, poizvedbe, špijonaže, a že kmalu prerastejo v nepopustljive izvrševalce anekdotične Hitlerjeve komande »napravite mi to deželo zopet nemško«.
Že julija 1941 Vandota in njegovo družino sredi noči izselijo iz stanovanja na današnji Ulici Moše Pijada 20, jih odpeljejo v meljsko vojašnico, od tam pa na transport v ustaško zbirno taborišče v Požegi. Ko želi s seboj odnesti rokopise, mu to preprečijo, na skrivaj pa le vzame zbirko svojih še neobjavljenih pesmi. Četrti del Kekca pa skupaj z drugimi rokopisi in s številnimi knjigami iz Vandotove knjižnice konča v plamenih na dvorišču njihove hiše.
Literarni večer, ki ga je pripravila dramaturginja Maja Borin, bosta vodila dramska igralca Ksenija Mišič in Vojko Belšak.
Arhivsko gradivo, ki bo razkrilo dokumentaristično plat dogodka, so pripravile: mag. Nina Gostenčnik, Mojca Kosi, Sabina Lešnik in Špela Valadžija.
Literarno-zgodovinski večer bo ponovno izveden v Kulturni dvorani Toneta Partljiča v Pesnici v četrtek, 25. januarja 2024 ob 18. uri.
