V sredo, 11. septembra 2024, bo v Dvorani Ondine Otta Klasinc slovesno odprtje koncertne sezone s prvim koncertom Simfoničnega cikla z naslovom »Slovanski umami«. Dogodek, ki hkrati zaznamuje otvoritev Festivala Maribor 2024, nastaja v koprodukciji z Narodnim domom Maribor. Na koncertu bodo nastopili Simfonični orkester SNG Maribor, dirigent Mate Bekavac, solista večera Barnabás Kelemen, violina in Katalin Kokas, viola.
Otvoritveni koncert bo izzvenel z zvoki priljubljene Dvořákove simfonije Iz novega sveta. Zaključek, ki ne bi mogel bolje ponazoriti letošnjega festivalskega dogajanja! Tudi Festival Maribor 2024 se namreč podaja v nove svetove, katerih glasbeni zemljevid prvič izrisuje Mate Bekavac. In že na prvem koncertu bomo spoznali, da so poti, ki jih je začrtal, vznemirljivo nove, drugačne. Tenkočutni glasbenik se namreč na daleč ogiba gladkim tlakovcem in pološčenim parketom ter pogumno izbira manj uhojene steze, tudi tiste malone pozabljene, prerasle s travami in prepredene s koreninami. Vabi nas, da sezujemo čevlje in pod bosimi podplati začutimo mehkobo zemlje. Da vdihnemo njen vonj, v katerem se sladka zatohlost trohnenja in ostra svežina novih poganjkov zlijeta v večni krog življenja. Da zagrebemo v prst, ki v svojem varnem objemu hrani stoletne sledi naših prednikov – staroselcev in prišlekov, dedov in sosedov, priseljencev in izseljencev, popotnikov in sopotnikov. Vse je povabil na naše glasbeno slavje.
Ob že omenjenem češkem glasbenem poetu, ki je s svojim opusom, polnim folklornih motivov in ljubezni do domačega ognjišča, postavil pravcati spomenik slovanski duši, bomo odkrili malone pozabljenega someščana Maxa Schönherrja. Njegovo srce je ukradla lahkotnejša muza, ki ga je popeljala vse do Dunaja, mesta, ki ne more mimo dediščine Wolfganga Amadeusa Mozarta. In glej, pozorno uho bo tudi v glasbi slednjega zaznalo odzvene slovanskega sveta.
Že prvi koncert torej lepo odraža Bekavčevo prepričanje, da moramo tudi v glasbi ravnati tako kot pri ustvarjanju vrhunskih jedi: pogumno preizkušati najrazličnejše začimbe ter jih spajati v nove okuse, ki presenetijo brbončice in pobožajo dušo. Kot Slovanski umami. Z imenom, ki je pripotovalo z daljne Japonske, da nam predstavi »peti okus«, ki ni ne sladek, ne grenak, ne kisel in ne slan, temveč – drugačen. Slasten!
Slovanska duša, mariborski festival in japonsko ime? Seveda! Vse je prepleteno, vse povezano. Tudi če je videti, da drevesa šumijo ločeno eno od drugega, pogled v globino pokaže, da se njihove korenine prepletajo. Vse je eno. Vsi smo eno.
