Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v petek, 25. oktobra 2024, v Dvorani Frana Žižka uprizorila Malomeščansko svatbo Bertolta Brechta v režiji Mateje Koležnik – obnovitveno premiero »tako rekoč popolne predstave« v času, ko fenomen malomeščanstva postaja »mainstreamovsko« stanje duha. Na odru bodo nastopili člani originalne zasedbe Irena Varga, Mateja Pucko, Maša Žilavec, Nejc Ropret, Vladimir Vlaškalić, Ksenija Mišič, Davor Herga in Matija Stipanič, ki se jim pridružuje Vlado Novak.
Obnovitveno premiero Malomeščanske svatbe so v Drami SNG Maribor na program uvrstili v luči zmanjševanja premier in priporočljivega trenda povečane postprodukcije. Ko jo je leta 2009 v Drami SNG Maribor režirala Mateja Koležnik, danes ena najprepoznavnejših slovenskih režiserk v tujini, katere gledališki opus je ovenčan s številnimi prestižnimi domačimi in tujimi nagradami, je požela izjemne odzive tako pri občinstvu kot strokovni javnosti.
Enodejanka sodi med Brechtova prva dramska dela, ki jih je napisal pri enaindvajsetih letih. V Malomeščanski svatbi avtor poročno svatbo uporabi kot mikrokozmos, skozi katerega pokaže številne makrodružbene probleme, s satiro in črnim humorjem pa izpostavlja absurdnosti, do katerih prihaja, ko se pod fasado srečnega dogodka vzorne družine ena za drugo razkrivajo prikrite resnice, malomeščanska trhla morala pa se pred očmi gledalca lomi kot ženinovo doma narejeno pohištvo. Brechtova malce več kot enourna gledališka anatomija družbene realnosti s svojo neizmerno potenco iluminacije in skozi subtilno didaktični mehanizem humornega osvešča in ozavešča današnjega, pogosto nekritičnega ter spektaklu naklonjenega gledalca.
»Vsi liki so nekako izkrivljeni. In to, kar morajo igralci narediti danes, je isto, kar so morali narediti, ko so imeli petnajst let manj: v liku morajo podoživeti nelagodje sramu in strah pred sramoto. Ta dva občutka (čeprav izhajata iz istega korena) sta zelo različna. Sram je intimen, potiskaš in skrivaš ga lahko leta in leta. Sramota pa je javna, z njo se moraš boriti pred vsemi in takoj. In v tej igri, čeprav se vsi liki od začetka nepopisno trudijo, da se to ne bi zgodilo, sram izbruhne v sramoto. In sploh ni pomembno, koliko si star, ko se ti to zgodi. Vse malomeščane v tej situaciji oblije ista groza in vedno je zanimivo, kako se bodo liki v taki situaciji obnašali. Pod lupo je malomeščanska duša, ki je v biti vedno enaka, ne glede na spol in leta,« pravi režiserka Mateja Koležnik.
Prevajalca besedila sta Eduard Miler in Irena Novak Popov, prirejevalka prevoda Mateja Koležnik, prevajalec Balade o deviškosti Andrej Rozman Roza, dramaturginja Tanja Lužar, scenograf Henrik Ahr, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, koreografinja Magdalena Reiter, lektorica Metka Damjan in oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak.
