Slovenska ulica 27, 2000 Maribor, Slovenija

Slovenska ulica 27,
2000 Maribor, Slovenija

SNG Maribor

Herzlich willkommen Media Center Für Besucher Multimedia Geschichte Kontakte
Herzlich willkommen
Media Center
Für Besucher
Multimedia
Geschichte
Kontakte

SNG MARIBOR VČERAJ IN DANES

SNG Maribor je največji javni kulturni zavod v naši državi. Je edina gledališka hiša v Sloveniji in med redkimi v Evropi, ki pod svojo streho združuje dramski, glasbeni in plesni gledališki izraz. Drugače povedano, SNG Maribor sestavljajo Drama, Opera, Balet ter Simfonični orkester. Poleg umetnikov in drugih neposrednih ustvarjalcev repertoarja so tu še strokovne in tehnične službe in ostala logistika. V naši gledališki hiši je več kot 300 stalno in okrog 150 honorarno zaposlenih ljudi. Naša hiša je tudi gostitelj in organizator vsakoletnega osrednjega festivala slovenskih dramskih gledališč Borštnikovo srečanje in tekmovanja mladih pevskih nadarjencev Ondina Otta.

GESCHICHTE

1785

Leta 1785 je gledališče v Mariboru prvikrat dobilo svoj domicil. Ta je bil v Lantierijevi svobodni hiši na današnji Vetrinjski ulici. Požarna nevarnost ga je kmalu spet spravila na cesto. Grof Brandis je zagretim gledališkim diletantom – tako so tedaj rekli amaterjem – dal v uporabo dvorano v mariborskem gradu. Do trajnejše prostorske rešitve je prišlo leta 1805. Tedaj se je gledališče naselilo v opuščeni špitalski cerkvi sv. Duha na Cerkvenem oziroma današnjem Slomškovem trgu.

1851

Načrtno zgrajeno gledališko poslopje je Maribor dobil konec leta 1851. Sezidali so ga na vogalu današnjih Slovenske in Gledališke ulice. Okvirni tloris dvorane je od tistih časov ostal nespremenjen. Uglednejšo zunanjo podobo je gledališče dobilo, ko so ga povezali z leta 1865 dokončanim Kazinskim poslopjem. Po njegovi fasadi, ki zre na Slomškov trg, je prepoznavno še danes. Celoten kompleks je bil vse do razpada Avstro-Ogrske središče kulturnega in družabnega življenja mariborskih Nemcev. V njem je nekaj časa deloval znameniti avstrijski skladatelj Robert Stolz. Gledališke predstave v slovenskem jeziku, ki so ga zvečine negovali v raznih gostilniških prostorih, je doživelo lepše čase, ko so leta 1899 sezidali Narodni dom z lepo dvorano in za tem ustanovili še Dramatično društvo. To je slovenske predstave pripeljalo malone na profesionalno raven.

1919

Z letom 1919 se je v gledališču na Slomškovem trgu začelo obdobje slovenskega poklicnega teatra. Dramo je vpeljal karizmatični ravnatelj Hinko Nučič, ki so mu sledili Valo Bratina, Rado Pregarc in Jože Kovič. Med domačimi avtorji je bil poudarjen Ivan Cankar. Igrali so tudi sodobne tuje avtorje, denimo Gorkega ali Bernarda Shawa. Gledališko-glasbeni repertoar je po letu 1928 zaradi finančne krize slonel predvsem na opereti. Najvidnejši osebi tistega časa sta bila skladatelj Viktor Parma in dirigent Andro Mitrović.

1941

Leta 1941 je nacistični okupator slovensko gledališče v Mariboru odpravili in za tri leta uvedel nemško govoreče. Slovensko poklicno gledališče so obnovili leta 1945. Prvo predstavo je že v maju režiral Fran Žižek. Dramo so kot umetniški vodje delovali Jaro Dolar, Vladimir Skrbinšek, Miran Herzog, Ferdo Delak, Danilo Gorinšek, Fran Žižek, Branko Gombač, Marjan Bačko, Bojan Štih, Stanko Potisk, Vili Ravnjak, Tomaž Pandur, Vlado Novak, Branko Kraljevič, Samo M. Strelec, Diego de Brea, Diana Koloini, Aleksandar Popovski.

Prvi povojni ravnatelj Opere je bil Anton Neffat. Sledili so mu Demetrij Žebre, Ciril Cvetko, Jakov Cipci, ki se je prvi lotil sodobnejših in novejših slovenskih opernih del, Vladimir Kobler, Boris Švara, Henrik Neubauer, Stane Jurgec, Karen Kamenšek, Janko Kastelic, Benjamin Pionier in Simon Krečič.

1947

Prvo baletno predstavo je leta 1947 pripravila Marta Remškar. Za njo so kot hišni koreografi oziroma umetniški vodje v Mariboru delali Peter Golovin, Maks in Irena Kirbos, Radomir Milošević, Jitka Ivelja, Anka Lavrač, Iko Otrin, Albert Likavec, Vesna Lavrač, Edi Dežman, Ljiljana Keča Rošker in Edward Clug.

1993

Leta 1993, ko je bila dograjena in usposobljena nova velika dvorana kot osrednji prostor razširjenega kompleksa SNG Maribor, je ta tudi to kot celota dobil novo podobo. Že skoraj 140 let praktično nespremenjeno lice gledališča se po tistem v zahodni smeri nadaljuje z modernistično ubranimi arhitekturnimi toni. Prenovljena stara dvorana pa se v svoji bleščeči preobleki kaže kot dostojen reprezentant tradicionalistično zasnovanega gledališkega hrama.

Meilensteine ​​des Maribor Theaters von Anfang an bis heute

1785

prva gledališka dvorana v Vetrinjskem (Naskovem) dvorcu, namenjena gostujočim poklicnim in ljubiteljskim gledališčnikom 1785–1852 (obnovljena leta 2009)

1785
1793

ustanovitev prve (nemške) ljubiteljske gledališke skupine

1852

sezidana današnja stara gledališka zgradba (začetek stalnega poklicnega nemškega mestnega gledališča 1852–1919; prva premiera opera Martha, 20. jan. 1852)

1852
1861

ustanovitev Slovanske čitalnice Maribor (začetek slovenskega ljubiteljskega čitalniškega gledališča 1861–1909)

1865

dozidan kazinski del poslopja gledališča, namenjen družabnim prireditvam

1865
1899

sezidan (slovenski) Narodni dom

1909

ustanovitev Dramatičnega društva Maribor (začetek stalnega polpoklicnega slovenskega gledališča v Narodnem domu 1909–1914)

1909
1919

ustanovitev poklicnega Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru (prva uprizoritev Tugomer, 27. sep. 1919)

1920

prva opereta Mam’zelle Nitouche (1. maj 1920)

1920
1921

prva opera V vodnjaku (4. jan. 1921; redno predvojno delovanje Opere 1922–1928)

1926

prva baletna enodejanka Možiček (27. apr. 1926)

1926
1941

nasilna prekinitev delovanja SNG zaradi nemške nacistične okupacije (april 1941–maj 1945); stalno poklicno nemško mestno gledališče (maj 1941–julij 1944)

1945

prva slovenska prireditev po vojni Umetniški večer (12. maj 1945); prva povojna dramska uprizoritev Hlapec Jernej in njegova pravica (15. nov. 1945); prva povojna operna uprizoritev Prodana nevesta (14. dec. 1945)

1945
1946

prva samostojna baletna uprizoritev Baletni večer (17. jun. 1946)

1950

začetek delovanja Mariborske filharmonije (1950–1965)

1950
1951

prvi celovečerni balet Coppélia (24. feb. 1951)

1952

začetek delovanja Operetnega ansambla v Narodnem domu (1952–1957)

1952
1959

prva uprizoritev Komornega odra Drame (Ararat, 19. dec. 1959; redno delovanje malih odrov 1960–1962, 1967 …)

1962

uvedba samoupravljanja (kolektivni način vodenja in odločanja); ukinjeno leta 1988

1962
1966

začetek festivala Teden slovenskih gledališč (od leta 1971 Borštnikovo srečanje)

1975

prve priprave na stavbno prenovo in novogradnjo SNG

1975
1979

začetek gradbenih del (1979–2003); otvoritev gradbišča 18. junija 1979

1989

otvoritev novozgrajenega Malega odra (prva dramska uprizoritev Guliver, 18. okt. 1989)

1989
1993

začetek delovanja Simfoničnega orkestra SNG

1994

otvoritev novozgrajene Velike dvorane (prva uprizoritev opera Traviata, 13. okt. 1994)

1994
1999

začetek Mednarodnega tekmovanja mladih pevcev Ondina Otta

2000

začetek obnove Stare dvorane (prva premiera na obnovljenem odru 15. okt. 2003, Matiček se ženi)

2000
2003

SNG Maribor pridobi nacionalni status