Oper und Ballett
Mihail Messerer
Mihail Messerer, ki velja za enega najboljših baletnih mojstrov in učiteljev na svetu, se je rodil v ugledni plesni družini v Moskvi, kjer se je najprej izšolal kot plesalec na Baletni šoli Bolšoj teatra, kasneje pa kot baletni pedagog na Državni šoli za uprizoritvene umetnosti. Dolga leta je živel in delal na zahodu, kjer je razvil svojo metodo poučevanja baleta, ki združuje najboljše prvine ruske pedagoške tradicije z modernejšimi metodološkimi pristopi. Kot izvrsten baletni mojster je iskan gost in vodja mojstrskih tečajev pri številnih baletnih družbah, kot so Ameriško baletno gledališče, Balet pariške Opere, Balet Marijinskega gledališča, Béjart Balet iz Lozane, Balet Monte Carlo, Avstralski balet, Državni balet Berlin, Bavarski državni balet, Stuttgartski balet, Leipziški balet, Balet Düsseldorf, Balet Dunajske državne opere, Balet milanske Scale, Angleški nacionalni balet, Danski kraljevi balet, Švedski kraljevi balet, Chicaški balet in številni drugi priznani baletni ansambli. Že več kot petindvajset let deluje kot gostujoči učitelj pri Baletu Kraljeve opere na Covent Gardnu, s katerim je gostoval v ZDA, na Japonskem, v Avstraliji, na Kitajskem, v Rusiji, na Norveškem, v Singapurju in Južni Koreji. Maja 2009 je bil imenovan za glavnega baletnega mojstra Mihajlovskega gledališča v Sankt Peterburgu, za katerega je še isto leto pripravil obnovo baleta Labodje jezero v koreografiji Aleksandra Gorskega in Afasa Messererja, že naslednje leto pa praizvedbo obnovljenega baleta Laurencia, ki ga je ustvaril koreograf Vahtang Čabukiani. Leta 2012 je za Mihajlovsko gledališče pripravil svojo koreografsko postavitev baletov Bajadera in Don Kihot, leto pozneje (2013) pa je v istem gledališču koreografiral svetovno premiero svoje adaptacije baleta Plameni Pariza po izvirni koreografiji Vasilija Vainonena. Leta 2015 je za Mihajlovsko gledališče pripravil koreografsko obnovo baleta Le corsaire (Gusar) po Mariusu Petipaju in Konstantinu Sergejevu, v letih 2016 in 2027 pa še koreografsko obnovo Bournonvillovega baleta La sylphide (Silfida) v različici Else-Marianne von Rosen in baleta Pepelka v izvirni koreografiji Rostislava Zaharova.
