Oper und Ballett

V Firencah rojen gledališki ustvarjalec in režiser Pier Francesco Maestrini je v svojem rodnem mestu študiral humanistične vede na tamkajšnji univerzi, zatem pa se je posvetil študiju kitare in kompozicije. Leta 1993 je v okviru produkcije Rossinijeve komične opere Seviljski brivec, ki jo je uprizorila Japonska operna fundacija v Tokiu, opozoril na svojo inovativno gledališko estetiko. Od takrat je po vsem svetu režiral več kot dvesto glasbenogledaliških del, ki segajo od baročne opere pa vse do verizma in sodobne postmoderne glasbene poetike, pri tem pa je sodeloval s številnimi mednarodno priznanimi umetniki. V zadnjih letih se je v njem prebudila strast do gledališkega eksperimentiranja, ki ga združuje z globokim poznavanjem tradicije, prežete z osebnimi izkušnjami (njegov oče Carlo je bil namreč eden izmed priznanih režiserjev iz t. i. zlate dobe opere v 20. stoletju in je deloval kot asistent Herberta Grafa, Gustafa Gründgensa, Antona Giulia Bragaglie in Curzia Malaparteja), osredotoča predvsem na zbliževanje interaktivnih stičišč med odrskim in virtualnim dogajanjem. Ta trend se še posebej očitno kaže v njegovih režijah Giordanove opere Andrea Chénier (Opera Montecarlo, 2023), Verdijeve opere Rigoletto (SNG Maribor, 2022), Donizettijeve opere Don Pasquale (Teatro Regio v Parmi, 2021), Puccinijevih oper Madama Butterfly (SNG Maribor, 2021) in Tosca (Cervantesovo gledališče na Malagi, 2021), Gounodeve opere Faust (SNG Maribor, 2019) idr. Podobne ustvarjalne usmeritve, a z nekoliko drugačnim pristopom, se udejanjajo tudi v produkcijah, ki so nastale v sodelovanju s firenškim risarjem in videastom Joshuo Heldom in v katerih se pevska izvedba v živo dopolnjuje z interakcijo v obliki risank in animiranih podob. Prvi primer takšne produkcije je bila nadvse uspešna uprizoritev Rossinijeve opere Seviljski brivec v Brazilski operi leta 2010, ki je doživela več kot sto ponovitev. Druga različica omenjene Rossinijeve opere je bila ustvarjena za Fundacijo veronske Arene (z reprizo 2021 preko spletnega prenosa) in režijsko obnovljena v številnih gledališčih po svetu, vključno s Teatrom Massimom v Palermu (2019). Leta 2017 je za nemški gledališči v Kielu in Lübecku režiral Rossinijevo komično opero Potovanje v Reims (Il viaggio a Reims). Obe gledališči sta nato sodelovali pri uprizoritvi operne novitete Knjiga o džungli (Il libro della giungla), ki jo je Maestrini kot libretist soustvaril s skladateljem Giovannijem Sollimo in v kateri operni junaki prav tako sočasno nastopajo na odru (kot lutke) in v animiranem filmu. Pravljično opero Knjiga o džungli so po izvedbi v parmskem Teatru Regiu do konca leta 2022 uprizorili tudi v drugih italijanskih gledališčih v pokrajini Emilija. V okviru njegove dosedanje mednarodno uspešne kariere opernega režiserja velja izpostaviti produkcije z velikimi gledališči iz Južne Amerike (Rio de Janeiro, São Paulo, Manaus, Brasilia, Santiago, Montevideo), Severne Amerike (New York, New Haven), Azije (Peking, Hongkong, Tokio, Nagoja), Izraela ter seveda iz Italije in ostale Evrope. Prav v evropskem prostoru je režiral skoraj celotni repertoar italijanskega verizma, velik del buffo repertoarja (predvsem opere Rossinija in Donizettija) ter opere v drugih jezikih, med katerimi velja izpostaviti ikonična dela, kot so Carmen, Lovci biserov, Dido in Enej, Kratko življenje, Tristan in Izolda idr. Maestrini je dejaven tudi na področju izobraževanja, prav tako je vodil več mojstrskih tečajev, katerih cilj je bil pripraviti operno produkcijo. Na tak način je pripravil več uprizoritev za različne univerze, med drugim Offenbachovo komično opero Orfej iz podzemlja za ameriško Univerzo Yale, Bellinijevo opero Mesečnica (2000/2001) za Univerzo Showa v Tokiu, za šanghajsko Univerzo (CHN) pa je nadzoroval pripravo opernih uprizoritev Figarova svatba (2020) in La traviata (2021). Leta 2018 je postal umetniški vodja Mestnega gledališča (Theatro Municipal) v Riu de Janeiru.