Oper und Ballett

Gianluca Martinenghi je študiral klavir pri Pieru Rattalinu in kompozicijo pri Brunu Bettinelliju. Dirigiranje je študiral pri eminentnih glasbenikih, kot sta Donato Renzetti in Giacomo Zani, kar mu je omogočilo sodelovanje s številnimi mladinskimi orkestri. Poleg dirigiranja aktivno deluje tudi kot muzikolog (objavlja predvsem eseje o pianistični poustvarjalni praksi in glasbeni literaturi). Začetek njegove dirigentske kariere predstavlja angažma v torinskem Teatru Regiu, kjer je deloval kot glasbeni vodja in se je podrobneje seznanil z opernim repertoarjem, obenem pa je sodeloval z uveljavljenimi glasbeniki, kot sta Gianandrea Gavazzeni in Jurij Ahronovič. Več let je nato deloval v gledališču Teatro Massimo v Palermu. Z orkestrom omenjenega gledališča je poustvaril številna simfonična dela iz 20. stoletja, med drugim je posnel tudi Brittnovo opero Noye’s Fludde (Noetova povodenj), Henzejevo pravljično opero Pollicino (Palček) ter otroško glasbeno igro Una favola per caso skladateljev Nicole Sanija in Lucia Gregorettija. Kot korepetitor in asistent je sodeloval z mednarodno priznanimi glasbeniki, kot so Vladimir Aškenazi, Rudolf Barshai in Bruno Campanella. Doslej je dirigiral v številnih evropskih opernih hišah, kot so Teatro Comunale v Bologni, Teatro dell’Opera v Rimu, Arena v Veroni, Nemška opera Berlin, Teatro Lirico v Cagliariju, Teatro Petruzzelli v Bariju, Teatro Donizetti v Bergamu, Teatro Comunale Luciano Pavarotti v Modeni, Opera Ireland, Opera SNG Maribor, Theater Lübeck itn. Sodeloval je z orkestri, kot so Sicilijanski simfonični orkester, Simfonični orkester iz Malage, Simfonični orkester Balearskih otokov, Tenerifski simfonični orkester, Simfonični orkester Toscanini iz Parme, Münchenski radijski orkester, Simfonični orkester v Montrealu, Hongkonški simfonični orkester ter drugi. Med njegove pomembnejše poustvarjalne uspehe štejemo dirigiranje Bellinijevih oper Capuleti in Montegi ter Mesečnica, Donizettijevih oper Don Pasquale, Zvonček in Hči polka, Verdijeve opere La traviata in Orffove kantate Carmina Burana. Posebno pohvalo s strani publike kot kritikov je prejel za interpretacijo Verdijevega Otella in Giordanijeve opere Andrea Chénier. Odličen odziv je požel tudi z zgoščenko Puccinijevih arij s sopranistko Amarilli Nizza in baritonistom Robertom Frontalijem. Z Verdijevo opero La traviata je uspešno debitiral v veronski Areni, na opernem festivalu v Avenchesu pa z Mozartovo mojstrovino Don Giovanni. Leta 2012 je dirigiral danes redkeje izvajano Mascagnijevo delo Iris za Fundacijo Arene v Veroni in požel pohvalo kritikov in občinstva, prav tako je dirigiral na Dubrovniškem poletnem festivalu in na opernem festivalu v Taormini, v operni hiši v Sydneyju ter v São Paulu.