Opera Balet

Božično-novoletni koncert
20. december 2024, Dvorana Ondine Otta Klasinc

Simfonični orkester SNG Maribor
Dirigent Simon Krečič
Solista Sabina Cvilak, sopran, Deniz Leone, tenor
Koncertni mojster Saša Olenjuk

Wolfgang Amadeus Mozart: Uvertura h komični operi Così fan tutte

Gaetano Donizetti: Ed ancor la tremenda porta, arija Roberta iz opere Roberto Devereux

Giuseppe Verdi: Uvertura k operi Moč usode (La forza del destino)

Giuseppe Verdi: Pace, pace, mio Dio, arija Leonore iz opere Moč usode (La forza del destino)

Giacomo Puccini: Che gelida manina, arija Rodolfa iz opere La bohème

Giacomo Puccini: Si, mi chiamano Mimì, arija Mimì iz opere La bohème

Giacomo Puccini: O suave fanciulla, duet Mimì in Rodolfa iz opere La bohème

*****

Gioachino Rossini: Uvertura h komični operi Pepelka (La Cenerentola)

Gaetano Donizetti: Ah! mes amis!, arija Tonia iz komične opere Hči polka (La fille du régiment)

Giuseppe Verdi: Uvertura k operi La traviata

Giuseppe Verdi: Parigi, o cara, duet Alfreda in Violette iz opere La traviata

Peter Iljič Čajkovski: Cvetlični valček iz baleta Hrestač

Giuseppe Verdi: Di quella pira, arija Manrica iz opere Trubadur (Il trovatore)

Ruperto Chapí: Carceleras, Luisina romanca iz zarzuele Zebedejevi hčeri (Las hijas del Zebedeo)

Giuseppe Verdi: Libiamo ne’ lieti calici, napitnica iz opere La traviata

December, ki je za mnoge najlepši čas leta, ko se lahko v pričakovanju božiča in novega leta poveselimo s svojimi najbližjimi, nas vedno znova navdihuje s svojim prazničnim razpoloženjem in upanjem na boljšo prihodnost. Tudi letošnji Božično-novoletni koncert prinaša raznolik mozaik zvočnih podob, ki bodo brez dvoma popestrile praznično atmosfero, saj nas bodo popeljale skozi različne pokrajine čustev in strasti. Prvi del koncertnega programa prinaša odlomke iz glasbenogledaliških mojstrovin Wolfganga Amadeusa Mozarta ter najpomembnejših italijanskih opernih skladateljev – Gaetana Donizettija, Giuseppeja Verdija in Giacoma Puccinija. Uvertura k Mozartovi komični operi Così fan tutte se s svojimi igrivimi melodijami in lahkotno energijo, v kateri se zrcalita značilni humor in eleganca tega klasičnega mojstra, izkaže kot nadvse primeren uvod v praznični večer. Sledi ena izmed najpretresljivejših tenorskih arij Ed ancor la tremenda porta, ki jo je Donizetti ustvaril za protagonista opere Roberto Devereux. Ta se med čakanjem na svojo usmrtitev zaradi zakonolomstva in izdajstva kraljice Elizabete I., ki je vanj zaljubljena, spominja srečnih dni s svojo izbranko Saro, ki jo želi zaščititi celo v poslednjih trenutkih svojega življenja. Pretresljiv glasbeni univerzum se skriva tudi v Verdijevih operah, ki nas popeljejo v dramatičen svet ljubezenskih strasti in političnih intrig. Tako nas denimo že uvertura iz opere Moč usode preplavi s svojo močjo in intenzivnostjo, ki napoveduje usodne preobrate operne zgodbe. V ariji Pace, pace, mio Dio iz iste opere Leonora izraža svojo bolečino in hrepenenje po notranjem miru, kar jo uvršča med najgloblje čustvene izpovedi Verdijevega opernega opusa. Povsem drugačnemu hrepenenju in kipečemu pričakovanju nove ljubezni lahko prisluhnemo v treh odlomkih iz Puccinijeve ikonične opere La bohème, ki je skladatelja trajno ustoličila v operni panteon – v mislih imamo seveda Rodolfovo arijo Che gelida manina, predstavitveno arijo Mimì, Si, mi chiamano Mimì, ter strasten duet O soave fanciulla, v kateri si mlada zaljubljenca sredi Latinske četrti v Parizu izpovesta svojo naklonjenost prav na božični večer.

Nekoliko več žanrske raznolikosti se zrcali v glasbenih točkah iz drugega dela koncerta. Rossinijeva uvertura k Pepelki je prava glasbena poslastica, polna iskrivih tem in hitrih dinamičnih prehodov, ki odsevajo humor in obenem čustveno toplino pravljice. Slovita Tonieva arija Ah, mes amis! iz komične opere Hči polka se s svojo vokalno bravuro in junaškimi naskoki visokih C-jev še danes prišteva med najzahtevnejše tenorske arije. Pomenljiv glasbeni konstrast ustvarja uvertura k operi La traviata, ki nas postopoma uvaja v idilični svet ljubezni in njene izgube, ki doseže svoj vrhunec v duetu Alfreda in Violette Parigi, o cara. Duet izžareva nežnost, ki si jo izkazujeta ljubimca, in obljubo novega začetka, ki pa ostaja v primežu negotovosti in tragičnih okoliščin. K prazničnemu večeru se prav gotovo poda tudi nekaj plesne gracioznosti, zajete v prelepi melodiji Cvetličnega valčka Čajkovskega, ki je plesnost te samostojne točke iz baleta Hrestač ogrnil v ritmično eleganco in prefinjeno orkestrsko paleto. Če nas Manricova arija Di quella pira iz Verdijeve opere Trubadur lahko s svojo junaško izpovedjo in odločnostjo dokončno prebudi iz lagodnega prazničnega dremeža, pa nas Carceleras, Luisina romanca iz Chapíjeve zarzuele Zebedejevi hčeri, očara predvsem z ritmično razigranostjo in strastjo. Čisto pred koncem koncerta pa nas čaka še en vrhunec – napitnica iz Verdijeve Traviate, ki prinaša pravo eksplozijo energije in živahnosti – in prav takšno veselo vzdušje naj bo lepa popotnica k praznovanju ob glasbi še dolgo v noč …

Benjamin Virc

Biografija gostujočega solista

Tenorist Deniz Leone se je rodil leta 1981 v Smirni, študij petja pa je zaključil pri legendarnem tenoristu Lucianu Pavarottiju v Modeni ter pri Stelli Silva in Mauriziu Areni na beneškem Konservatoriju Benedetto Marcello. Leta 2006 je v beneški operni hiši La Fenice debitiral kot Don Ottavio iz Mozartove opere Don Giovanni. V naslednji sezoni je v Teatru Verdi v Padovi debitiral kot Alfredo Germont v Verdijevi Traviati, nato pa še kot Vojvoda Mantovanski v Rigolettu in Edgardo v Lucii di Lammermoor. Po uspešnih debijih se je Deniz proslavil tudi v mednarodnem prostoru, in sicer z vlogami, kot so Des Grieux (Manon Lescaut) v Estonski nacionalni operi, Fenton (Falstaff) v Narodni operi in baletu v Albaniji, Vojvoda Mantovanski (Rigoletto) v Grški nacionalni operi v Atenah, Gennaro (Lucrezia Borgia) v gledališču Teatro Verdi v Trstu; vlogo Edgarda iz opere Lucia di Lammermoor je v genovskem Teatru Carlo Felice upodobil pod dirigentskim vodstvom Daniela Orena. Med zadnjimi pevčevimi angažmaji lahko zasledimo pomembne vloge, kot so Percy (Anna Bolena) v Narodnem gledališču v Košicah na Slovaškem, Gualtiero v Bellinijevi operi Pirat (Il pirata) za Grško nacionalno opero v Atenah in gledališče Teatro Massimo Bellini v Cataniji, kjer je nastopil tudi kot Nemorino v Ljubezenskem napoju, v Orffovi scenski kantati Carmina Burana in v Rossinijevem Stabat Mater. Izjemno pomembne so tudi njegove upodobitve Artura v Puritancih za Državno opero v Ankari, Percyja v Anni Boleni, Tonia v komični operi Hči polka v tržaškem Teatru Verdi in Hoffmanna v Hoffmannovih pripovedkah za Državno opero v Istanbulu. Vlogo Vojvode Mantovskega (Rigoletto) je pripravil za več gledališč, vključno s Teatrom Sociale Como, Teatro Verdi Busseto, Areno v Veroni, Operno hišo Daegu v Južni Koreji ter Litovsko nacionalno opero in baletom, kjer je nastopil tudi kot Percy v operi Anna Bolena in Pevec v operi Kavalir z rožo. Med njegove pomembne operne debije se uvrščajo tudi naslovni vlogi oper Werther in Roberto Devereux ter vloga Rodolfa iz Puccinijeve opere La bohème.