Opera Ballet

PROGRAM

Simon P. Feguš: Adagio

Tomaž Svete: Drugi godalni kvartet (krstna izvedba)
Posvečen Godalnemu kvarteta Feguš
Ardente. Inquieto. Andante. »Hommage à Pavel Haas I.«. Allemande. Misterioso. Allegro moderato.
Patetico. Misterioso. Sarabande. »Hommage à J. S. Bach I.«. »Les cloches«. Misterioso. »Péripéties«. »Méditation«. »Contemplativo«. »Diabolico«. »Berceuse triste«. »Hommage à Pavel Haas II.«. »Slovene folk song«. Gigue. »Hommage à J. S. Bach II.«. Ardente.

Hugo Wolf: Italijanska serenada

***

Bedřich Smetana: Godalni kvartet št. 1 v e-molu »Iz mojega življenja«
Allegro vivo appassionato
Allegro moderato à la Polka
Largo sostenuto
Vivace

Komentar
2. godalni kvartet / Second String Quartet
Svoj drugi godalni kvartet v dveh stavkih, posvečen Kvartetu Feguš, sem pisal pod vplivom Stravinskega, vendar ne v smislu posnemanja njegovih melodično ritmičnih ali harmonskih vzorcev ali tehnike, temveč skozi ironičen pristop do glasbenega materiala in do življenja in življenjskih pojavov na splošno. Hkrati pa sem se vsebinsko navezal na 2. godalni kvartet češkega skladatelja židovskega rodu, ki je v koncentracijskem taborišču Theresienstadt (Terezin) napisal in doživel izvedbo svojih osmih del, nato pa je bil prepeljan v Auschwitz, kjer je bil 17. oktobra 1944 umorjen v plinski celici. S tem sem tudi alegorično skušal navezati na našo sedanjost in opozarjati na dogodke, ki se nikoli več ne bi smeli ponoviti, pa se vendar spet ponavljajo.
Za prvi stavek je značilen neke vrste perpetuum mobile v pizzicatih, ki ga prekine citat iz 2. godalnega kvarteta Pavla Haasa, pri čemer vzpenjajoči se glissandi ponazarjajo njegov konec v plinski celici. Kasneje se pojavi še Allemanda kot neke vrste poizkus pisanja v baročnem slogu. Stavek zaključi prej omenjeni perpetuum mobile.
Drugi stavek bi označil kot neke vrste osebni dnevnik, v katerem na samo ironičen način slikam diagram svojega počutja med pisanjem omenjenega stavka, ko se mi je dozdevalo, da me je zdravje izdalo. Stavek je v celoti prežet z ironijo. Najbolje ga ponazorijo omenjeni odlomki, pri čemer Misterioso igra vlogo posameznih prehodov med odlomki: Patetico / Misterioso / Sarabande / Les cloches(zvonovi) / Misterioso / Péripéties(Pripetljaji) / Méditation / Misterioso / Diabolico / Hommage à Pavel Haas II / Slovene folksong / Gigue
Tomaž Svete, december 2022

Simon Peter Feguš (1978-) je skladbo Adagio leta 2010 sprva zasnoval kot motet za pevski zbor. Kasneje jo je priredil za godalni kvartet in jo posvetil kvartetu Feguš, ki jo je prvič izvedel leta 2015 na božičnem koncertu v Umetnostni galeriji v Mariboru. Tridelna zasnova skladbe uvodoma prinaša glasbo, zgrajeno na osnovnem melodičnem motivu iz koralne melodije graduala Christus factus est, speva za mašo na cvetno nedeljo. Prehod v drugi del predstavlja kontrapunktični stavek, ki se v svojem jedru poslužuje kompozicijskega postopka imitacije. V sklepnem delu pa se s ponovitvijo začetnega motiva vnovič oglasi tema s prvega dela, ki postopno preide k zaključku z dodanim glasbenim gradivom.
Violinista Simona Petra Feguša je študijska pot vodila v Celovec in Gradec, kjer je zaključil magistrski študij, ter v Fiesole (Firence). Poleg koncertnega udejstvovanja z Godalnim kvartetom Feguš se posveča pedagoškemu poklicu in poučuje violino.

Hugo Wolf (1860–1903), rojen v Slovenj Gradcu, je bil znan kot »Wagner novejšega nemškega Lieda«. Kot kritik Salonblatta je v prispevkih jasno dajal svojo močno podporo vsem sodobnikom, med katerimi sta posebno mesto imela Wagner in Bruckner, prav nasprotno pa je bil izrazito nenaklonjen Brahmsu. Wagnerjeva glasba je imel močan vpliv na ustvarjanje v 19. in 20. stoletju. Tudi Wolf je videl v njej izredno napredna slogovna sredstva, katere je na svoj način prenesel tudi v svoja dela. Wolfov glasbeni stavek je bil za tisti čas v marsičem drzen. Pri ustvarjanju mu je bil najpomembnejši poetični ideal, s tem pa je vnašal v glasbeno izpovednost nova dramatična obzorja. Kljub temu, da je bil kot rahločutna in občutljiva oseba zagledan v romantičnost in vzor romanticizma, pa je kot umetnik gledal naprej; v svoja dela je pogosto vnašal kromatične in harmonske novosti ter sledil novodobnim skladateljskim trendom. Wolfov opus je znan predvsem po številnih izjemnih samospevih, ki jih šteje nekje 250. Izven tega področja pa je Italijanska serenada eno izmed tistih del, ki si je v njegovem opusu pridobilo naklonjenost primerljivo s samospevi. Najprej je skladbo napisal za mali orkester, kasneje pa jo je sam predelal za godalni kvartet. Leta 1887, ko je Italijansko serenado začel pisati, jo je sprva osnoval kot ciklično skladbo s tremi stavki, vendar jo je nedokončano pustil ležati vrsto let. Leta 1893 je skladbo spet prijel v roke. Takrat je korenito predelal prvi stavek in poskušal napisati sklepna stavka, ki pa jih ni nikoli uspel dokončati in tako je delo ostalo kot enostavčna skladba. Wolf je Italijansko serenado napisal v težkem obdobju depresije, prežetem z bolečino in trpljenjem, kljub temu pa se skladba uvršča med njegove bolj lahkotnejše, brezskrbne in prisrčne skladbe. Glavna tema temelji na starem italijanskem napevu, ki so ga v Italiji igrali ne piffero, starinsko obliko oboe.

Bedřich Smetana (1824–1884), ki velja za enega izmed najpomembnejših čeških skladateljev iz obdobja romantike, je najbolj znan po njegovi simfonični pesnitvi Vltava. Skladbi, ki oriše to znamenito češko reko in njen potek vse do izliva. Njegov opus pa sestavlja še vrsta drugih del, ki zasledujejo tako imenovano programsko vsebino, med katerimi je tudi Godalni kvartet št. 1 v e-molu »Iz mojega življenja«. Smetana je kvartet, ki je kot nekakšna skladateljeva avtobiografija, napisal, ko je imel 42 let, ko ga je napisal. Čeprav je bil takrat še razmeroma mlad za pisanje avtobiografije, pa je imel tehten razlog za to. Dve leti pred nastankom te skladbe, leta 1874, je začel izgubljati sluh, kar je pomenilo za skladatelja veliko življenjsko katastrofo (skladbo je dokončal leta 1876), saj je moral prenehati dirigirati, tisto, kar je napisal pa ni več mogel slišati. O tem kvartetu je Smetana zapisal sledeče: »Kvartet ima samosvojo obliko, tako kot vse moje tovrstne kompozicije. Moj glavni namen je bilo narisati tonsko sliko mojega življenja. Prvi stavek upodablja moje mladostniške nazore, ki sem jih gojil do umetnosti, romantično razpoloženje, neoprijemljiva hrepenenja za nečem, kar nisem znal niti izraziti niti definirati ter tudi že neka rahla opozorila na mojo prihodnjo usodo; dolga vztrajna nota v finalu svoj izvor dolguje prav temu, to je usodno zvonjenje visokih tonov v mojih ušesih, ki so v letu 1874 naznanili začetek moje gluhosti (tako je namreč Smetana spoznal, da izgublja sluh; najprej je zaznal popačene visoke tone op. p.). Dovolil sem si šalo na ta račun, saj je bilo to dejstvo zame tako neizmerno pogubno. Drugi stavek, nekakšna polka, obuja v mojih mislih brezskrbne dneve mladosti, ko sem pisal plesno glasbo in sem bil vsem dobro znan kot strasten ljubitelj plesa. Tretji stavek – Largo, sostenuto – me spominja na mojo prvo ljubezen in na vse občutke sreče pri tem ter na dekle, ki je kasneje postala moja žena. Četrti stavek opisuje moje spoznanje, kako uporabljati nacionalne in ljudske elemente v glasbi, moj užitek, ko sem stopal po tej ustvarjalni poti, vse dokler ni bila katastrofalno prekinjena z pojavom gluhosti, potem pogled v žalostno prihodnost, drobne žarke upanja, da bom okreval, spomin na obetajoči začetek moje kariere, in nenazadnje občutek obžalovanja za vsem tem. To je v grobem bistvo te skladbe, ki je skorajda osebna in zato namenoma napisana za 4 glasbila; v medsebojnem dialogu govorijo o stvareh, ki so me močno zaznamovale. Nič več kot to.«

Godalni kvartet Feguš je začel delovati leta 1992 in v letos praznuje 30-letnico neprekinjenega delovanja. Sestavljajo ga štirje bratje Feguš: violinista Filip in Simon Peter, violist Andrej ter violončelist Jernej. Po začetkih šolanja v domačem Mariboru so študij nadaljevali na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu. Leta 2001 so bili sprejeti na študij komorne glasbe na prestižno zasebno Šolo za glasbo v Fiesolah (Firence), kjer so do leta 2007 študirali pod mentorstvom Milana Škampe (Smetana Quartet), Piera Farullija (Quartetto Italiano) in Andree Nannonija (Nuovo Quartetto). Za študij so prejeli štipendijo italijanskega predsednika države Carla Azeglia Ciampija. Leta 2012 so zaključili magistrski študij komorne glasbe na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri Stephanu Görnerju (Carmina Quartet) in prejeli akademski naziv magister umetnosti. Svoje znanje so dopolnjevali na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih pri članih svetovno znanih kvartetov, kot so Alban Berg, Amadeus, Borodin, Emerson, Juilliard, LaSalle, Guarneri in drugi. Leta 2001 so bili izbrani na elitni mojstrski tečaj za komorno glasbo Isaac Stern v dvorani Carnegie v New Yorku pod vodstvom legendarnega violinista Isaaca Sterna in članov najboljših ameriških kvartetov. Godalni kvartet Feguš nastopa na mnogih festivalih, med katerimi so Festival Orlando, Kerkrade (Nizozemska), Pablo Casals v Pradesu (Francija), festival Strings Only! v Zadru, mednarodni festival mladih glasbenikov DAM v Prištini … Kvartet koncertira po vsej Sloveniji in po številnih evropskih mestih (Pariz, Berlin, London, Firence, Dunaj …) in v ZDA (Washington, New York). Kvartet snema tudi za RTV Slovenija (3. radijski program Ars in Radio Maribor), ARD, ORF, France Musique. Leta 2006 je posnel zgoščenko z deli Leoša Janáčka in Mauricea Ravela, leta 2011 pa zgoščenko z deli Huga Wolfa in Antona Weberna. Posebno priznanje je glasbenikom dalo tudi domače mesto, ki jim je dodelilo pečat mesta Maribor in Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture. V Piranu pa so prejeli nagrado za najboljšo izvedbo Tartinijevega dela.

Prodaja vstopnic 1 uro pred koncertom.