MEDEJA

Koprodukcija Drame SNG Maribor s Festivalom Dubrovniške poletne igre in s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu

Sodobna tragedija o ženskah, ki nimajo več česar izgubiti

Gledališka dvojezična uprizoritev Medeja v odrski viziji enega vodilnih evropskih režiserjev Martina Kušeja bo temeljila na dramskih besedilih Medeja (2014) švicarsko-avstralskega avtorja Simona Stona in »Medeamaterial« (1982), drugem delu »argonavtske« trilogije kultnega nemškega dramatika Heinerja Müllerja. Zgodba Medeje v različnih časih razkriva okrutno delovanje ne le notranjih oziroma partnerskih odnosov (od strastne ljubezni do razočaranja, jeze, ljubosumja in krutega maščevanja), pač pa tudi zunanje oziroma družbenopolitične mehanizme sveta, ki s svojim odnosom do tujcev, žensk, zakonov, pravic, odklonilnostjo do drugih kultur itd. določajo posameznikov (de)privilegiran položaj,  s tem pa tudi njegovo družbeno (in osebno) identiteto.

Medeji Simona Stona in Heinerja Müllerja sledita klasičnim okvirom mita, ki v naslovno vlogo postavlja samostojno, inteligentno in predano žensko (ženo in mati), ki na storjeno krivico odgovori z jeznim maščevanjem – detomorom. Stone je inspiracijo za svojo različico Medeje našel v kriminalnem primeru zdravnice Debore Green, ki je leta 1995 ubila svoja otroka in poskušala zastrupiti moža. V njegovi drami se uspešna doktorica farmacije Ana po letu od psihičnega zloma vrne iz bolnišnice z željo, da pozabi na moževo afero in nadaljuje, kjer sta ostala, a moževi načrti so povsem drugačni. Občutek groze, ki je na začetku komaj opazen, se stopnjuje do točke nepovrata. V Müllerjevi dramski interpretaciji detomor preraste osebno maščevanje in postane kritika družbenih struktur ter patriarhalnega sistema. Müller skozi brutalno direktni jezik v fragmentarni dramski strukturi sestavlja kolaž Medejinih kaotičnih razpoloženj, podob in misli ter na ta način prikazuje razpadanje Medejinega notranjega sveta in soočanje z vsesplošnim kolapsom, ki ga doživlja. Njegova interpretacija razgalja, kako miti o ženskah pogosto služijo patriarhalni ideologiji in kako so ženske, še posebej tujke, marginalizirane in demonizirane.

Zamejski Slovenec Martin Kušej, ki je režiral v uglednih evropskih dramskih in opernih gledališčih, leta 2019 pa postal direktor Burgtheatra, ene najprestižnejših gledaliških institucij v nemško govorečem svetu, pogosto ustvarja mračne, intenzivne in psihološko globoke uprizoritve, ki vključujejo močne vizualne podobe in drzne interpretacije klasičnih del. V njegovi značilno surovo ekspresivni fizični igralski interpretaciji bo provokativna uprizoritev raziskovala človeško nasilje, moč, represijo in marginalizacijo z minimalistično udarnimi vizualnimi elementi.

Koprodukcija Drame SNG Maribor s Hrvaškim narodnim gledališčem v Varaždinu bo kot osrednja premiera uprizorjena na Festivalu Dubrovniške poletne igre, katerega fokus bo leta 2025 posvečen ženskam – preizpraševanju pozicije sodobne ženske v umetniškem, filozofskem, družbenem, političnem in estetskem smislu.