Drama
Branko Šturbej
Branko Šturbej (rojen 1961 v Mariboru) je s poglobljenim in natančnim pristopom k oblikovanju vlog nase opozoril že med študijem dramske igre in umetniške besede na AGRFT v letniku profesorja Franceta Jamnika. Po diplomi se je najprej zaposlil v ljubljanski Drami, kjer je odigral prve vidne vloge in prejel tudi prve nagrade. V sezoni 1989/1990, ko je umetniško vodstvo prevzel Tomaž Pandur, se je zaposlil v Drami SNG Maribor, kjer je postal eden od nosilcev repertoarja. Igral je Mefista v Faustu, Hamleta, Danteja v Božanski komediji in Miškina v Ruski misiji, pa tudi v uprizoritvah drugih režiserjev (npr. Vojčka, Karla Grossmana v Ameriki in Georgea v Kdo se boji Virginie Woolf?); za omenjeni opus je leta 1996 prejel nagrado Prešernovega sklada. V mariborskem obdobju je spoznal Janusza Kico, režiserja, s katerim je igralsko povezan še danes.
Leta 1996 se je vrnil v ljubljansko Dramo, kjer še danes igra velike vloge iz klasičnega in sodobnega repertoarja svetovne literature. Sodeluje tudi z domala vsemi slovenskimi gledališči, snema kratke in celovečerne filme, televizijske serije in nadaljevanke … Je redni profesor in predstojnik katedre za dramsko igro na AGRFT, član Komisije za priznanje pomembnih umetniških del na Univerzi v Ljubljani, med letoma 2012 in 2016 je bil predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi več Borštnikovih nagrad, zlati lovorjev venec na MESS-u, Glazerjevo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in v letu 2024 tudi Borštnikov prstan.
Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako »naivnostjo« in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj ob nesporni »tehnični« virtuoznosti pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja »iz resničnega epicentra gledališča«, je v imenu žirije za Borštnikov prstan zapisal Blaž Lukan.