Opera Ballet

Vsestranski gledališki ustvarjalec Filippo Tonon je diplomiral iz arhitekture na beneški fakulteti IUAV. Poleg gledališča je pomemben del njegovega življenja tudi glasba, s katero se je začel ukvarjati že v otroštvu: najprej se je učil igranja na klavir, nato pa se je posvetil študiju petja na glasbenem konservatoriju “A. Pedrollo” v Vicenzi, kjer je leta 2001 tudi diplomiral v razredu prof. Paole Fornasari Patti, s katero še danes sodeluje. Po študiju je sodeloval z Akademijo Kairos, specializirano ustanovo za izpopolnjevanje pevcev in igralcev. Tonon se z enako zavzetostjo in angažmajem “spopada” z več ustvarjalnimi aktivnostmi hkrati. Kot pevec je med drugim nastopil v Offenbachovi komični operi Monsieur Choufleuri, v Zgodbi o vojaku (L’Histoire du soldat) Igorja Stravinskega, Bizetevi opereti Le Docteur Miracle, Purcellovi operi Dido in Enej (v Olimpijskem gledališču v Vicenzi), Bersteinovem muzikalu West Side Story, Tutinovem Obutem mačku, v Operi za otroke (L’Opera delle Filastrocche) Antonia Virgillia Savone, Poplavi Stravinskega (Filharmonično gledališče v Veroni) ter v gledaliških predstavah z odlomki iz del Shakespearja in Federica Garcie Lorce. Nastopil je tudi v Webbrovem muzikalu Fantom iz opere ter v projektu Mozartova skrivnost (The Secret of Mozart) Fabrizia Castanie. Kot asistent režije je sodeloval pri mnogih opernih postavitvah, med drugim pri Santicchijevi inscenaciji Mozartove opere Don Giovanni (Festival v Bassanu, 2000) ter Purcellove opere Dido in Enej (Olimpijsko gledališče v Vicenzi, 2001). Leta 2002 je postal asistent poslovnega direktorja Fundacije Arene iz Verone, kjer je v času poletnih opernih produkcij nadzoroval izvedbo postavitev oper, kot so Aida (režija F. Zeffirelli), Madama Butterfly (režija F. Zeffirelli), La bohème (režija A. Bernard), La Gioconda (režija P. Pizzi), Tosca (režija H. de Ana), Anna Bolena (režija G. Vick), La sonnambula (režija H. de Ana), Aida (režija G. Solari), Seviljski brivec (režija H. de Ana) in Carmen (režija F. Zeffirelli). Leta 2002 je ustvaril tudi svojo prvo glasbenogledališko režijo, in sicer za projekt Il Mondo della Luna (Svet na Luni) B. Galuppija za Galuppijev festival v Benetkah. Pozneje je sodeloval pri uprizoritvah Verdijevega Trubadurja (režija M. Testi) v Verdijevem gledališču v Sassariju ter Mozartove opere Ugrabitev iz seraja (režija G. Strehler) za gledališče São Carlos v Lizboni. Kot režiser in scenograf se je podpisal pri produkcijah oper, kot so Donizettijev Ljubezenski napoj, Mozartov Don Giovanni ter Mozartova spevoigra Bastien in Bastienne. Leta 2005 je ustvaril scenografijo za praizvedbo sodobne opere Una notte nel bosco (Noč v gozdu) Antonia Zanona za Fundacijo Arene iz Verone ter za premiero Ponchiellijeve komične enodejanke Il parlatore eterno. V gledališču San Sebastian je leta 2006 sodeloval pri produkciji Mozartove opere Ugrabitev iz seraja, še istega leta pa se je podpisal pod scenografijo za koncert Suggestioni del Sud America na glasbo Astorja Piazzolle, ki je bil izveden meseca oktobra v veronski Areni, ustvaril pa je tudi scenografijo za balet Pepelka (Teatro Filarmonico v Veroni) s premiero v mesecu decembru. Leta 2007 je režiral kar dva Carissimijeva oratorija, in sicer Jefto in Baltazarja, ki sta bila uprizorjena v Madridu, prav tako pa je izdelal scenografijo za film, ki se je predvajal na koncertu Simfoničnega orkestra iz Savone. Kot scenograf je sodeloval pri postavitvi baleta Jago (december 2007) in še dveh umetniških projektov (L’onesta poesia di un inganno F. Antonionija ter Sen kresne noči F. Mendelssohna). Leta 2012 je bil producent Verdijeve opere La traviata (Teatro Verdi, Padova) ter asistent režije v mariborski produkciji Lehárjeve operete Vesela vdova. Dve leti zatem je bil producent Bizeteve opere Carmen (Mestno gledališče v São Paulu). V Operi in Baletu SNG Maribor je režiral Puccinijevo opero Turandot in Verdijevi operni mojstrovini Trubadur in Nabucco.