Frank Van Laecke


Režiser in avtor Frank Van Laecke se je v zadnjih desetletjih uveljavil kot vsestranski gledališki ustvarjalec, ki si je s svojo prepoznavno avtorsko poetiko prislužil tudi nominacijo za britansko nagrado »Lawrence Olivier«. Na začetku svoje profesionalne poti je deloval kot pisec več flamskih televizijskih nadaljevank, ki so doživele velik uspeh, nato pa se je na pobudo belgijske igralke in pevke Linde Lepomme začel intenzivneje ukvarjati z vodenjem glasbenega oddelka Kraljevega flamskega baleta in z režijo. Od takrat je režiral številne dramske uprizoritve, opere, muzikale in televizijske oddaje. Med letoma 1997 in 1999 je deloval kot umetniški direktor produkcijske hiše Music Hall s sedežem v Bruslju, v tem času pa je za Nizozemsko kraljevo gledališče v Antwerpnu režiral tudi dramo Equus Petra Schafferja.Leta 2003 je režiral muzikal The Prince of Africa (Princ Afrike) z glasbo Dirka Brosséja in v naraciji angleškega igralca Davida Sucheta, znanega po svoji ikonični upodobitvi lika detektiva Hercula Poirota, ki ga je ustvarila Agatha Christie. Jeseni istega leta je svojo praizvedbo doživela tudi Laeckejeva simfonična božična zgodba z naslovom Santa, ki je bila uprizorjena v produkciji newyorškega gledališča Beacon Theatre naslednje leto. V sodelovanju s Paulom Berkenmanom in Dirkom Brosséjem je soavtor muzikala Sacco & Vanzetti. Van Laecke je režiral številne muzikale, med drugimi Hollywood by Night, Je Anne, Jesus Christ Superstar, Jubilee 15, She Loves Me (za katerega je prejel kar štiri nominacije za različne flamske glasbene nagrade), evropsko premiero muzikala Jekyll & Hyde, Annie, Oliver! (za katerega je prejel nominacijo za najboljšega režiserja), Yours Anne, Rembrandt (zanj je prejel štiri nominacije in osvojil dve nagradi), The Sound of Music (Moje pesmi, moje sanje), My Fair Lady, Camelot, Kralj in jaz, Anatevka (z nominacijo za najboljšo režijo), Tell Me on a Sunday in Domino (nagrada občinstva leta 2012). 15. septembra 2001 je bila v Antwerpnu praizvedba spektakelsko-pustolovskega muzikala  Tintin and the Temple of the Sun (Tintin in Sončev tempelj), ki ga je Van Laecke soustvaril s skladateljem Dirkom Brosséjem in piscem Sethom Gaaikemo. Francoska različica predstave, ki jo je pripravil Didier Van Caulwelaert, je bila v francoski gledališki reviji Télémoustique razglašena za najboljši frankofoni gledališki dogodek v letu 2002. Muzikal je leta 2007 prejel kar osem nominacij za različne flamske glasbene nagrade ter nagrado za najboljšo režijo. Kar deset nominacij za flamske glasbene nagrade je režiser požel z uprizoritvijo muzikala Dracula (za glasbeno založbo Music Hall), ki je prejel tudi nagrado za najboljšo režijo. Še večji uspeh (neverjetnih trinajst nominacij in osvojenih osem nagrad, vključno z nagrado za najboljšo režijo) je Van Laecke dosegel leta 2008, in sicer z režijo muzikala Daens v soavtorstvu z Allardom Blomom in Dirkom Brosséjem. Avtorjev čut in posluh za številne bivanjske in družbene tematike se zrcalita tudi v zgodbi muzikala Ben X, ki prikazuje življenje dečka z avtizmom in s katerim je prejel izvrstne kritike. Leta 2010 je režiral Verdijevo opero Aida za gledališče NTGent, takoj zatem pa še dramo Master Class (Mojstrski tečaj) ameriškega dramatika Terrencea McNallyja s Pio Douwes v vlogi Marie Callas. S to produkcijo si Van Laecke ni prislužil le soglasne pohvale kritikov, ampak je bil nominiran tud za prestižno nizozemsko nagrado občinstva, predstava pa je bila uvrščena tudi na program Nizozemskega gledališčega festivala. Leta 2010 je s koreografom Alainom Platelom režiral mednarodno uspešnico Gardenia, ki je bila premierno uprizorjena na festivalu v Avignonu. Oba režiserja in belgijska skupina Les Ballets C de la B so bili po avignonski premieri deležni velikega navdušenja in laskavih priznanj mednarodne javnosti. Predstava je še dve leti zatem gostovala po vsem svetu, leta 2012 pa je bila nominirana za prestižno britansko nagrado »Lawrence Olivier«. Med najuspešnejšimi režijami oper velja omeniti ikonične glasbenogledališke mojstrovine, kot so La bohème, La traviata, Nabucco, Aida, Carmen, I pagliacci (Glumači), Cavalleria rusticana (Kmečka čast), Don Pasquale, Ugrabitev iz seraja, Faust, Tosca, Manon Lescaut in Madama Butterfly, ki je bila razglašena za najboljšo nizozemsko operno produkcijo v letu 2012. Leta 2013 je v Nemčiji režiral Brittnovo opero Peter Grimes, s katero je požel izjemne kritiške odzive, naslednje leto pa muzikal Čarovnik iz Oza, ki je bil uprizorjen v več gledališčih v Belgiji in na Nizozemskem. Leto 2014 je bilo za Van Laeckeja leto neslutenih ekstremov. Po režiji intimne komične drame Pauline in Paulette je uspešno nadaljeval z režijo glasbenega spektakla 14–18 (za Studio 100), ki je privabil več kot 335.000 obiskovalcev in prejel številne nagrade, med drugimi tudi »Golden Label« za glasbeno gledališče. Med letoma 2014 in 2015 je režiral mladinski muzikal Kadanza (za Studio 100 – Ketnet), nato pa še odmevne predstave En Avant Marche (z Alainom Platelom in Stevenom Prengelsom), De Sokkensonate (Sonata Nogavička), Bizetevo Carmen (za Poletno opero Alden Biesen) in muzikal Sacco & Vanzetti (za belgijsko glasbeno in gledališko skupino Festivaria). Slovenskemu občinstvu se je predstavil z več režijami v ljubljanski Operi (Katja Kabanova, Lucia di Lammermoor, Devica Orleanska, Capuleti in Montegi, Faust).