Giulio Ciabatti


Italijanski režiser Giulio Ciabatti je po številnih izkušnjah v gledališču, ki jih je tako teoretično kot praktično poglabljal v tesnem stiku z različnimi šolami in disciplinami, leta 1999 režiral Donizettijevo opero Lucia di Lammermoor, s katero je doživel velik umetniški preboj in mednarodni uspeh na Japonskem, v Sevilji in od leta 2018 tudi v tržaški Operi. Velik uspeh je doživel tudi z režijo Verdijeve opere Otello pod dirigentskim vodstvom Daniela Orena, ki je bila prva produkcija tržaške Opere v sezoni 2022/2023. Med pomembnimi umetniškimi uspehi velja izpostaviti režiji satiričnega baleta s petjem Sedem smrtnih grehov, ki sta ga ustvarila Kurt Weill in Bertolt Brecht, ter operno enodejanko Težave na Tahitiju Leonarda Bernsteina. Septembra 2016 je z režijo Rossinijeve komične opere Seviljski brivec slovesno odprl Dubajsko opero (v Združenih arabskih emiratih), podoben uspeh pa je uprizoritev doživela tudi dve leti pozneje v Operi de Las Palmas z italijanskim baritonistom Massimom Cavallettijem v naslovni vlogi in pod dirigentskim vodstvom Francesca Ivana Ciampe. Septembra 2018 je v sodelovanju z maestrom Andreo Battistonijem pripravil inscenacijo Verdijeve Aide, ki je slovesno odprla kulturno središče Cultural Arts Theatre v Sapporu. Leta 2023 je vodil dramski projekt v okviru nove uprizoritve Verdijeve Aide s scenografijo Itala Grassija. Z novo uprizoritvijo Verdijeve opere La traviata, ki jo je leta 2018 ustvaril za tržaško Opero, je v naslednjem letu prodrl tudi v japonski kulturni prostor. Leta 2019 se je podpisal pod režijo Mozartove komične opere Così fan tutte za Opero de Las Palmas, za katero je marca 2021 režiral tudi Cileevo opero Adriana Lecouvreur. S svojimi režijami Verdijevih oper Otello in Falstaff je doživel velik uspeh v Italiji, Španiji, Franciji, Bolgariji ter na Hrvaškem in Nizozemskem. Ciabattijeva postavitev Puccinijeve opere Madama Butterfly je v kar treh sezonah doživela številne izvedbe v tržaškem Teatru Giuseppe Verdi, prav tako pa je bila izvedena na ciprskem festivalu Pafos Aphrodite, v Centru Sejong v Seulu, v Teatru Grande v Brescii, v gledališčih v Cremoni, Comu, Reggiu Emilia, Pavii, v parmskem Teatru Regio ter v Cankarjevem domu Ljubljana, kjer je režiral tudi Puccinijevo opero Manon Lescaut. Leta 2021 je pripravil nov režijski koncept uprizoritve Puccinijeve opere Madama Butterfly v Sassariju, leta 2022 pa je režiral Mascagnijevo opero Maske (Le maschere) pod glasbenim vodstvom Jacopa Bruse. Velik uspeh je požel z uprizoritvijo Donizettijeve opere Lucrezia Borgia s sopranistko Francesco Dotto v naslovni vlogi, z režijo Puccinijeve opere Sestra Angelika (Suor Angelica) v izvedbi različnih italijanskih gledališč, z uprizoritvama Cavalleria rusticana (Kmečka čast) in I pagliacci (Glumači) za Gledališče Vincenza Bellinija v Kataniji ter z režijo opere Adriana Lecouvreur pod dirigentskim vodstvom maestra Donata Renzettija (v produkciji Teatra Massimo v Palermu). Njegovo najplodovitejše umetniško sodelovanje se kaže v številnih repertoarnih uspešnicah tržaške Opere, kot so Tosca, Gianni Schicchi, Orfej in Evridika ter Werther. Nekoliko več eksperimentalnih in inovativnih pristopov lahko zasledimo v njegovih produkcijah Menottijeve opere Medij in Poulencove opere Človeški glas (La voix humaine) s priznanima protagonistkama Tiziano Fabbricini in Danielo Mazuccato. Z mednarodno priznanim grškim scenografom Yannisom Kokkosom je za antično gledališče v Epidavru soustvaril uprizoritev Cherubinijeve Medeje, za palermski Teatro Massimo pa opero Kralj Roger Karola Szymanowskega. Z navdušenjem se posveča oživljanju in uprizarjanju del, ki so danes skorajda utonila v pozabo, kot sta denimo nedokončana opera Oslova senca (Des Esels Schatten) Richarda Straussa in Čarodejka (La maga) Abrahama Goldfadna. Za lutkovno gledališče Piccoli di Podrecca je režiral Malo čarobno piščal (v produkciji tržaškega gledališča Rossetti) ter praizvedbo sodobne opere Mr. Hyde Giampaola Corala.