Tamara Damjanović


Tamara Damjanović, rojena 1987 v Osijeku, je leta 2011 končala Filozofsko fakulteto v Osijeku, enopredmetni študij hrvaškega jezika in književnosti, ter vpisala podiplomski študij primerjalne književnosti v Zagrebu. Leta 2013 se je odločila za vpis na Akademijo dramskih umetnosti v Zagrebu, smer gledališka in radijska režija. Med študijem je v sklopu festivala na Akademiji režirala številna besedila kolegov z dramaturgije, ob študiju pa je pobližje spoznavala radijsko gledališče, ki jo je močno zaznamovalo, še bolj pa je nanjo vplivalo sodelovanje z režiserjem Paolom Magellijem (bila je asistentka režije na treh njegovih predstavah). Kot pravi, jo je Paolo naučil največ o gledališču, zato je bil in je ostal njen gledališki vzornik. V tretjem letniku je režirala uprizoritev “Proletio je tihi anđeo“, ki jo je adaptirala po motivih Čehovove Utve. Uprizoritev ji je odprla vrata v profesionalno gledališče, natančneje v GDK Gavella, kjer je že med študijem delala projekt po motivih besedila “Srce veće od ruku“, naslednjo sezono pa je z igralci iz Gavelle postavila uprizoritev “Sjećanje šume” po istoimenskem romanu. Leta 2018 je diplomirala na dodiplomskem študiju z uprizoritvijo, nastalo po motivih Ibsenovega Rosmersholma. Sledila je uprizoritev po motivih kratkih zgodb Tanje Mravljak “Trešnja” v splitskem gledališču Playdrama. Glede na to, da je besedila za svoje režije vedno tudi avtorsko ustvarila po motivih dram, romanov, zgodb ali filmov, se njen avtorski literarni pristop nadgrajuje v režiji, obdelava besedil pa ji nudi neke vrste poligon za ustvarjanje prostora, kjer se osebno najboljše znajde. Popolni tujci, ki so nastali po motivih istoimenskega filma, so njena prva režija v Sloveniji.