Prvi prizor

Gledališče je mamljiva, a minljiva umetnost – predstava ima omejeno življenjsko dobo, vsaka uprizoritev je le begoten hip. Lahko jo ujamemo na posnetek, lahko zamrznemo v sliki, pa vendar ne moremo ohraniti plasti doživetja, ki nam ga je nudila. Zapiše se v spomin, pa tudi spomin je nezanesljiv.

Tukajšnji zapisi pogovorov o predstavah skušajo ohraniti spomin na občutek, spoznanje in čudenje gledanja. Zamislili so si jih: Davorin Juhart, Sara Nežmah, Janja Orovič, Julija Plemenitaš in Tia Senekovič, pet dijakov klasičnega programa Prve gimnazije Maribor, peterica, ki je pogumno vstopila v projekt, z ljubeznijo vstopa v gledališče, pronicljivo o njem govori in ga zapisuje v spomin. Njihova mentorica je Mateja Kokol.

Zapisi naj služijo kot spodbuda za pozorno branje kompleksnega simbolnega jezika uprizoritvene umetnosti